Črevesna mikrobiota v zdravju in bolezni

Z besedo črevesna mikrobiota označujemo združbo vseh mikroorganizmov, ki naseljujejo prebavila človeka. Večino predstavljajo bakterije. V prebavilih vsakega posameznika prebiva združba več tisoč različnih bakterijskih vrst.¹ Naseljujejo vse dele prebavil, a najgosteje sta poseljena spodnji del tankega črevesa in debelo črevo.

Kot sopomenka za izraz mikrobiota se uporablja tudi izraz mikrobiom. To je skupek genov vseh mikroorganizmov, ki živijo v nekem življenjskem okolju. Črevesni mikrobiom je po številu genov približno 150-krat večji kot človeški genom.² Črevesna mikrobiota je zato ključni modulator človekovega zdravja. Poleg tega, da je vključena v presnovne procese in sintezo vitaminov, vpliva tudi na zdravje imunskega sistema, živčnega sistema, kardiovaskularnega sistema, dihal, sečil, kože in reproduktivnih organov.³  

Na črevesno mikrobioto vseskozi vplivajo različni notranji in zunanji dejavniki. Sestava črevesne mikrobiote se najbolj intenzivno spreminja v prvih letih življenja, ko se oblikuje. Kasneje so večje spremembe vezane bodisi na korenite spremembe v načinu prehrane in jemanja zdravil (predvsem antibiotikov). V starejših letih se dodatno začnejo pojavljati še spremembe povezane s staranjem celotnega organizma.⁴

Črevesna mikrobiota je ključni modulator človekovega zdravja.

Sestava črevesne mikrobiote se od človeka do človeka zelo razlikuje, zato je zdravo črevesno mikrobioto težko definirati. V splošnem velja, da je za zdravje pomembno, da je črevesna mikrobiota po sestavi raznolika in stabilna. Če se ravnovesje v črevesni mikrobioti iz kakršnegakoli razloga poruši, govorimo o disbiozi, ki je lahko pomemben dejavnik pri nastanku različnih bolezni.⁵

Danes znanstveniki pojav disbioze povezujejo ne le s prebavnimi in presnovnimi težavami (npr. kronična vnetna črevesna bolezen, prekomerna telesna teža), temveč tudi s sistemskimi boleznimi, kjer je moteno delovanje kardiovaskularnega sistema (npr. ateroskleroza, hipertenzija), imunskega sistema (npr. povečana dovzetnost za okužbe, alergije), živčnega sistema (npr. nespečnost, anksioznost) in endokrinega sistema (npr. diabetes, neplodnost).^2,5 Poleg tega so spremembe v črevesni mikrobioti povezane s pojavom in napredovanjem številnih vrst rakavih obolenj (npr. rak želodca, rak debelega črevesa in danke).⁵

Študije so pokazale, da je pomembno tudi življenjsko obdobje v katerem se disbioza pojavi. Najbolj drastične posledice za življenje imajo spremembe v sestavi črevesne mikrobiote v ranljivem obdobju zgodnjega otroštva. Številne zdravstvene težave v odrasli dobi so posledica spremenjene črevesne mikrobiote v zgodnjem otroštvu, največkrat zaradi načina poroda in zaradi načina hranjenja. Rezultati raziskav namreč kažejo, da so posamezniki, ki so se rodili s carskim rezom oziroma so bili pretežno hranjeni z adaptiranim mlekom, bolj podvrženi k debelosti, dermatitisom in astmi.^6,7 V skladu s tem se ženske spodbuja k naravnemu porodu in dojenju, razen v izrednih primerih, ko to zaradi zdravja mame oziroma otroka ni mogoče.

Ker črevesna mikrobiota vpliva na zdravje celega telesa je pomembno, da poskrbimo za njeno optimalno sestavo in delovanje. Veliko lahko storimo z uživanjem raznovrstne in uravnotežene prehrane, s premišljeno uporabo antibiotikov in z uživanjem probiotikov. Več o pozitivnih učinkih probiotikov na črevesno mikrobioto in zdravje preberite tukaj.

Viri in literatura

1. Lagier et al. Culture of previously uncultured members of the human gut microbiota by culturomics. Nat Microbiol (2016). doi: 10.1038/nmicrobiol.2016.203.
2. Wang et al. The human microbiota in health and disease. Engineering (2017). doi: 10.1016/J.ENG.2017.01.008.
3. Afzaal et al. Human gut microbiota in health and disease: Unveiling the relationship. Front Microbiol (2022). doi: 10.3389/fmicb.2022.999001.
4. O’Toole et al. Gut microbiota: Changes throughout the lifespan from infancy to elderly. International Dairy Journal (2010). doi:10.1016/j.idairyj.2009.11.010.
5. Akbar et al. The role of gut microbiome in cancer genesis and cancer prevention. Health Sciences Review (2022). doi: 10.1016/j.hsr.2021.100010.
6. Sandall et al. Short-term and long-term effects of caesarean section on the health of women and children.  Lancet (2018). doi: 10.1016/S0140-6736(18)31930-5.
7. Forbes at al. Association of Exposure to Formula in the Hospital and Subsequent Infant Feeding Practices With Gut Microbiota and Risk of Overweight in the First Year of Life. JAMA Pediatr (2018). doi: 10.1001/jamapediatrics.2018.1161.

Izjava o omejitvi odgovornosti: Zapis ni nadomestilo za zdravniški posvet, diagnozo ali zdravljenje. Vsa vsebina je samo informativne narave. Če imate zdravstvene težave, morate vedno najprej poiskati nasvet osebnega zdravnika, ki pozna vašo zdravstveno zgodovino.