S probiotiki uglasite črevesno mikrobioto in poskrbite za zdravje

Glede na to, da igra črevesna mikrobiota pomembno vlogo v zdravju in bolezni, je smotrno, da skušamo doseči njeno čimbolj optimalno sestavo in delovanje.

Najbolj pogost in enostaven način, s katerim skušamo vplivati na delovanje črevesne mikrobiote so probiotiki. To so pripravki iz živih specifičnih mikroorganizmov, ki, če jih zaužijemo v ustrezni količini, ugodno vplivajo na naše zdravje.¹ Za kakovostne probiotike je značilno, da so dobro karakterizirani, varni za predvideno uporabo, podprti z vsaj eno klinično študijo na ljudeh in stabilni v končnem izdelku.² Za doseganje pozitivnih učinkov probiotikov na zdravje je ključno, da zaužijemo vsaj eno milijardo dobrih bakterij dnevno, probiotično terapijo pa izvajamo neprekinjeno vsaj dva meseca.

Probiotiki lahko vsebujejo mikroorganizme iste vrste ali kombinacijo več različnih vrst mikroorganizmov. Probiotiki so predvsem mlečnokislinske bakterije, torej bakterije, ki fermentirajo sladkorje v mlečno kislino. Najbolj prepoznavne vrste mlečnokislinskih bakterij so laktobacili in bifidobakterije. V manjšem obsegu probiotiki vključujejo tudi kvasovke, kot je Saccharomyces boulardii, ali bakterije, ki tvorijo spore, kot je Bacillus subtilis.

PROBIOTIKI so pripravki iz živih specifičnih mikroorganizmov, ki, če jih zaužijemo v ustrezni količini, ugodno vplivajo na naše zdravje.

Probiotiki ugodno vplivajo na naše zdravje tako, da:

• vzdržujejo ravnovesje v črevesni mikrobioti,
• zavirajo rast patogenih mikroorganizmov,
• regulirajo razvoj celic imunskega sistema in
• s stimulacijo epitelnih celic krepijo črevesno pregrado.³

Uporabo probiotikov za zdravljenje ali preprečevanje določenih bolezni proučuje veja mikrobiologije, znana kot ‘terapevtska mikrobiologija’. Trenutno poteka po svetu ogromno raziskav, s katerimi skušajo znanstveniki definirati probiotike, s katerimi bi lahko blažili ali zdravili bolezni, pri katerih igra črevesna mikrobiota pomembno vlogo. V določenih primerih ugotavljajo, da so boljši probiotiki, ki vsebujejo eno vrsto bakterij, spet v drugih situacijah so boljše kombinacije več različnih probiotičnih bakterij.⁴ Zato je najbolj optimalen način za izbiro pravega probiotika pregled obstoječih kliničnih študij za konkretno težavo. Se pa znanstveniki strinjajo, da je pomembno, da so probiotiku dodani prebiotiki. To so kompleksni ogljikovi hidrati, ki spodbujajo rast in razmnoževanje probiotičnih bakterij in ostalih koristnih bakterij v črevesju.

Pri AURICULOM vam glede na vašo težavo svetujemo pri zbiri pravega probiotika. Svetovanje izvedemo na osnovi pregleda relevantnih znanstvenih raziskav na področju zdravja črevesne mikrobiote in natančnega pregleda na trgu dostopnih probiotikov.

Viri in literatura

1. Food and Agriculture Organization of the United Nations et al. Probiotics in food: health and nutritional properties and guidelines for evaluation. 2006.
2. Binda et al. Criteria to Qualify Microorganisms as “Probiotic” in Foods and Dietary Supplements. Front Microbiol (2020). doi: 10.3389/fmicb.2020.01662.
3. Thomas and Versalovic. Probiotics-host communication: modulation of signaling pathways in the intestine. Gut Microbes (2010). doi: 10.4161/gmic.1.3.11712.
4. McFarland. Efficacy of Single-Strain Probiotics Versus Multi-Strain Mixtures: Systematic Review of Strain and Disease Specificity. Dig Dis Sci (2021). doi: 10.1007/s10620-020-06244-z.

Izjava o omejitvi odgovornosti: Zapis ni nadomestilo za zdravniški posvet, diagnozo ali zdravljenje. Vsa vsebina je samo informativne narave. Če imate zdravstvene težave, morate vedno najprej poiskati nasvet osebnega zdravnika, ki pozna vašo zdravstveno zgodovino.