Živec vagus je deseti možganski živec, znan tudi kot ‘živec klatež’, saj je izredno dolg in razvejan. Izhaja iz možganskega debla in potuje vse do medeničnega dna. Na tej poti oživčuje in uravnava delovanje številnih notranjih organov (npr. pljuča, srce, želodec, trebušna slinavka, jetra, črevo, ledvice).1
Živec vagus predstavlja kritični del parasimpatičnega živčnega sistema in ima ključno vlogo pri uravnavanju pomembnih telesnih funkcij, vključno s prebavo, srčnim utripom, dihanjem in delovanjem imunskega sistema.1 Poleg tega je odgovoren za stanje počitka in regeneracije ter tako poskrbi, da si telo lahko opomore po vsakodnevnih fizičnih in psihičnih naporih.
Živec vagus oživčuje osrednji del ušesa, kjer se nahaja več akupunkturnih točk, povezanih s prebavo, dihanjem in srčnim utripom.
Kronični stres, vnetja, zastrupitve in poškodbe živčevja lahko povzročijo disfunkcijo vagusnega živca. Motnja v delovanju vagusnega živca se lahko kaže kot glavobol, migrena, slabost, omotica, utrujenost, pozabljivost, nespečnost, anksioznost, panični napadi, prebavne težave, motnje srčnega ritma, kronična vnetja in bolečine. Medtem ko je vnetje življenjsko pomemben proces pri celjenju, lahko dolgotrajno vnetje povzroči številne zdravstvene težave. Kronična sistemska vnetja lahko prizadenejo reproduktivne organe, kar vodi v hormonska neravnovesja in težave s plodnostjo.2 Pojavi se lahko celo disfunkcija imunskega sistema, kar vodi do številnih avtoimunih in kroničnih bolezni (npr. fibromialgija in sindrom razdražljivega črevesja).3,4
Za dobro psihofizično zdravje torej potrebujemo vagusni živec, ki je v dobri kondiciji. Aurikuloterapija se je izkazala kot učinkovita metoda za stimulacijo vagusnega živca.5,6 Na zunanjem ušesu se nahaja več akupunkturnih točk, ki jih oživčuje živec vagus.7 S stimulacijo teh točk lahko uredimo prebavo, zmanjšamo vnetja, izboljšamo spanje in vse kar je povezano z delovanjem vagusnega živca. Že ena aurikuloterapija lahko doprinese k izboljšanju simptomatike, redno izvajanje terapij pa podpira naravne procese zdravljenja telesa in pripomore k dolgoročnemu ravnovesju.
Na zdravje vagusnega živca lahko vplivamo tudi z ohranjanjem stabilne črevesne mikrobiote. Živec vagus namreč predstavlja pomemben del komunikacijske osi črevesje-možgani.8 Pri tem skoraj 90% signalov potuje iz črevesja v možgane in le 10% v obratni smeri.9 S probiotiki in prebiotiki lahko poskrbimo za zdravo črevesje in s tem podpremo delovanje živca vagus.
Vas zanima v kakšnem stanju je vaš živec vagus? Izpolnite vprašalnik tukaj.
Viri in literatura
- Ottaviani and Macefield. Structure and Functions of the Vagus Nerve in Mammals. Compr Physiol (2022). doi: 10.1002/cphy.c210042.
- Hao et al. Reduced vagal tone in women with endometriosis and auricular vagus nerve stimulation as a potential therapeutic approach. Sci Rep (2021). doi:10.1038/s41598-020-79750-9.
- Martins et al. The role of the vagus nerve in fibromyalgia syndrome. Neurosci Biobehav Rev (2021). doi: 10.1016/j.neubiorev.2021.10.021.
- Bonaz et al. The Vagus Nerve at the Interface of the Microbiota-Gut-Brain Axis. Front Neurosci (2018). doi: 10.3389/fnins.2018.00049. eCollection 2018.
- He et al. Auricular Acupuncture and Vagal Regulation. Evid Based Complement Alternat Med (2012). doi: 10.1155/2012/786839.
- Butt et al. The anatomical basis for transcutaneous auricular vagus nerve stimulation. J Anat (2020). doi: 10.1111/joa.13122.
- Peuker and Filler. The nerve supply of the human auricle. Clin Anat (2002). doi: 10.1002/ca.1089.
- Bonaz et al. The Vagus Nerve at the Interface of the Microbiota-Gut-Brain Axis. Front Neurosci (2018). doi: 10.3389/fnins.2018.00049.
- Breit et al. Vagus Nerve as Modulator of the Brain–Gut Axis in Psychiatric and Inflammatory Disorders. Front Psychiatry (2018). doi: 10.3389/fpsyt.2018.00044.
Izjava o omejitvi odgovornosti: Zapis ni nadomestilo za zdravniški posvet, diagnozo ali zdravljenje. Vsa vsebina je samo informativne narave. Če imate zdravstvene težave, morate vedno najprej poiskati nasvet osebnega zdravnika, ki pozna vašo zdravstveno zgodovino.
