Alopecia areata se lahko kaže kot območja redkejše rasti las na glavi, popolna izguba las na glavi (alopecia aerata totalis) ali kot popolna izguba las na glavi in vseh dlak po telesu (alopecia aerata universalis). Razvoj alopecije je lahko samoomejujoč (lasje ponovno zrastejo), pri nekaterih ljudeh pa pride do trajne izgube las. Ključni prognostični dejavnik je trajanje izpadanja las. Prognoza je slabša, če alopecija traja več kot 5 let, izpadanje las pa lahko postane nepovratno, če traja 10 let. Na slabo prognozo kažejo tudi spremembe na nohtih in izpadanje las na drugih območjih, kot so trepalnice in obrvi.
Patogeneza alopecije je nepredvidljiva in kompleksna. V prvi vrsti gre za avtoimunsko motnjo, na katero vpliva tudi genetska predispozicija. Družinska anamneza predstavlja dejavnik tveganja za pojav alopecije. Alopecija se tudi pogosteje pojavlja pri posameznikih, ki kadijo ali imajo prekomerno telesno težo. Alopecija lahko prizadene moške in ženske in se najpogosteje pojavlja v starosti 21 – 40 let. Posamezniki z alopecijo imajo pogosto sočasno tudi druge zdravstvene težave, kot npr. atopični dermatitis, alergijski rinitis, avtoimunske bolezni ščitnice, okužba s Helicobacter pylori, anemija in psihiatrične bolezni (anksioznost, depresija, obsesivno-kompulzivna motnja).
Modulacija črevesne mikrobiote bi lahko bila ključna za obvladovanje izpadanja las.
Zdravljenje alopecije zaenkrat ostaja uganka. Iz kliničnih študij ni moč najti kakovostnih dokazov, da katerokoli zdravljenje zagotavlja dolgoročne koristne učinke pri posameznikih s katero koli obliko alopecije. Kratkoročne učinke lahko dosežemo s kortikosteroidi, vendar obstaja možnost, da se po prenehanju zdravljenja bolezen ponovi. Poleg tega imajo tovrstni načini zdravljenja potencialne neželene stranske učinke.
Zaradi povezave med črevesno mikrobioto in drugimi imunsko pogojenimi boleznimi (npr. atopijski dermatitis, astma), se zadnja leta veliko raziskuje črevesno mikrobioto bolnikov z alopecijo. V skladu s študijami se kar 70 % imunskega odziva oblikuje v črevesju. Spremembe v sestavi in raznolikosti črevesne mikrobiote lahko povzročijo spremembe v imunosti in sistemsko vnetje. Pred-klinične študije na miškah kažejo, da lahko preko signalizacijske osi črevo-koža pride do patogenih sprememb na koži, ki so povezane s pojavom alopecije. Pomemben dokaz o vpletenosti črevesne mikrobiote v pojav alopecije predstavljajo tudi klinične študije, kjer so pri bolnikih z alopecijo, ki so zaradi zdravljenja drugih bolezni prejeli fekalno transplantacijo (tj. prenos predstavnikov črevesne mikrobiote iz lastnega blata), nepričakovano opazili ponovno rast las.
Modulacija črevesne mikrobiote bi torej lahko – tako kot pri drugih imunsko pogojenih boleznih – bila ključna tudi za obvladovanje pojava izpadanja las. Probiotiki ponujajo enostaven način za povrnitev stabilnosti v črevesno mikrobioto in omogočajo uravnavanje imunskega odziva, ki je vpleten v razvoj alopecije. Predvsem v začetni fazi alopecije bi lahko bili še posebej učinkoviti.
Čeprav zaenkrat še ni dokazov o učinkovitosti probiotikov pri preprečevanju alopecije, je vredno preizkusiti to možnost. V najslabšem primeru boste izboljšali svojo prebavo, imunost in splošno počutje. Kar sploh ni slabo, kajne?
Viri in literatura
Povzeto po: Sánchez-Pellicer et al. How Our Microbiome Influences the Pathogenesis of Alopecia Areata. Genes (Basel) (2022). doi: 10.3390/genes13101860.
Izjava o omejitvi odgovornosti: Zapis ni nadomestilo za zdravniški posvet, diagnozo ali zdravljenje. Vsa vsebina je samo informativne narave. Če imate zdravstvene težave, morate vedno najprej poiskati nasvet osebnega zdravnika, ki pozna vašo zdravstveno zgodovino.
