Črevesna mikrobiota ima pomemben vpliv na razvoj alergijskih reakcij

Alergija je posledica neustreznega odziva imunskega sistema na določeno telesu tujo snov (alergen) in se kaže kot izcedek iz nosu, kihanje, solzenje oči ali srbeč izpuščaj na koži. Imunski sistem se oblikuje že zgodaj v življenju, pri tem pa igrajo ključno vlogo mikroorganizmi. Pomanjkanje izpostavljenosti mikroorganizmom v otroštvu vodi v oslabljen imunski sistem in poveča otrokovo dovzetnost za alergijske bolezni pozneje v življenju.¹

Ker se kar 70 % imunskega sistema nahaja v črevesju, predstavljajo temelj za razvoj močnega imunskega sistema mikroorganizmi v črevesju, tj. črevesna mikrobiota. Narava je poskrbela, da se zametki črevesne mikrobiote prenesejo iz matere na novorojenčka pri vaginalnem porodu ob prehodu skozi porodni kanal. Nadalje se optimalna črevesna mikrobiota oblikuje ob dojenju, saj materino mleko vsebuje številne koristne bakterije in hranila (prebiotike). V skladu s tem se v prvih dveh letih življenja oblikuje stabilna črevesna mikrobiota, ki uči imunski sistem razlikovati med ‘dobrimi’ in ‘slabimi’ mikroorganizmi in snovmi, ki vseskozi vstopajo v naše telo. Na ta način postavljen imunski sistem je močan in se ustrezno odziva.²  

Po drugi strani imajo novorojenčki rojeni s carskim rezom, ki so zaradi načina poroda prikrajšani za prenos mamine črevesne mikrobiote, slabši imunski sistem in večje tveganje za razvoj alergij pozneje v življenju.³ In dojenčki, ki niso dojeni, so prikrajšani za koristne bakterije, ki so prisotne v materinem mleku. Skupaj s povečano uporabo antibiotikov zaradi pogostih angin in vnetij ušes zgodaj v otroštvu, ti dojenčki pogosto ne razvijejo močnih kolonij* črevesne mikrobiote, ki jih potrebujejo za podporo močnemu imunskemu sistemu. Dokazano je, da antibiotiki, uporabljeni v prvem letu otrokovega življenja, povečajo verjetnost za razvoj alergije za kar 50 %.⁴

Krepitev in podpora imunskemu sistemu je najboljši način za zmanjšanje alergijskih simptomov.

V zadnjih nekaj letih so številne študije pokazale, da obstaja povezava med spremenjeno črevesno mikrobioto in pojavom alergij. Poleg tega je več študij pokazalo, da lahko probiotiki pomagajo pri obvladovanju alergij z ohranjanjem zdravega ravnovesja črevesnih bakterij in z uravnavanjem imunskega odziva.⁵

Najbolj obetavni probiotiki za obvladovanje alergij so tisti iz bakterijskih rodov Lactobacillus in Bifidobacterium.⁶ Kombinacijo probiotičnih sevov* Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium lactis so uporabili v študiji, kjer so ju dajali bolnikom z alergijskim rinitisom, ki ga povzroča cvetni prah breze. Štirimesečna probiotična terapija je učinkovito zmanjšala simptome alergijskega rinitisa.⁷ Druga študija je pokazala, da lahko kombinacija probiotika Lactobacillus paracasei in tradicionalne protialergijske terapije bistveno izboljša kakovost življenja bolnikov z alergijskim rinitisom, ki ga povzroča cvetni prah trav.⁸ Več sevov iz rodu Lactobacillus (L. salivarius, L. acidophilus, L. plantarum, L. reuteri, L. rhamnosus) lahko dokazano ublaži simptome atopijskega dermatitisa.⁹ Izkazalo se je tudi, da lahko nekateri probiotiki in prebiotiki pomagajo pri obvladovanju alergij na kravje mleko in arašide.¹⁰

Krepitev in podpora imunskemu sistemu je torej najboljši način za zmanjšanje alergijskih simptomov. In ker je delovanje imunskega sistema tesno povezano s črevesno mikrobioto, je pomembno, da poskrbimo za njeno optimalno delovanje. To lahko storimo z ustrezno izbranimi probiotiki. Pri AURICULOM vam v sklopu protokola STOP ALERGIJA svetujemo pri izbiri ustreznega probiotika glede na vrsto alergije, ki jo imate. V kombinaciji z aurikuloterapijo lahko učinkovito lajšamo različne alergijske simptome.

*Razlaga pojmov:

Kolonija je skupek posameznih celic, ki so potomke (kloni) ene same celice (prednika). Bakterijska kolonija je skupek bakterijskih celic, ki so se namnožile iz ene same bakterijske celice.

Sev pomeni skupino celic, organizmov znotraj iste vrste. Bakterijski sev je skupina bakterij iste vrste, ki imajo določene skupne in specifične lastnosti. Bakterijski sev predstavlja opisno podkategorijo bakterijske vrste.

Viri in literatura

1. Okada et al. The ‘hygiene hypothesis’ for autoimmune and allergic diseases: an update. Clin Exp Immunol (2010). doi: 10.1111/j.1365-2249.2010.04139.x.
2. Montalban-Arques et al. Selective Manipulation of the Gut Microbiota Improves Immune Status in Vertebrates. Front Immun (2015). doi: 10.3389/fimmu.2015.00512.
3. Liu et al. Risk of Asthma and Allergies in Children Delivered by Cesarean Section: A Comprehensive Systematic Review. J Allergy Clin Immunol Pract (2024). doi: 10.1016/j.jaip.2024.06.022.
4. Zubeldia-Varela et al. Microbiome and Allergy: New Insights and Perspectives. J Investig Allergol Clin Immunol (2022). doi: 10.18176/jiaci.0852.
5. Gu et al. The role of probiotics in prevention and treatment of food allergy. Food Science and Human Wellness (2023). doi: 10.1016/j.fshw.2022.09.001.
6. Lopez-Santamarina et al. Probiotics as a Possible Strategy for the Prevention and Treatment of Allergies. A Narrative Review. Foods (2021). doi: 10.3390/foods10040701.
7. Ouewhand et al. Specific probiotics alleviate allergic rhinitis during the birch pollen season. World J Gastroenterol (2009). doi: 10.3748/wjg.15.3261.
8. Costa et al. Efficacy and safety of the probiotic Lactobacillus paracasei LP-33 in allergic rhinitis: a double-blind, randomized, placebo-controlled trial (GA2LEN Study). Eur J Clin Nutr (2014). doi: 10.1038/ejcn.2014.13.
9. Emokpae et al. Examining the Efficacy of Five Lactobacillus Species in Treating and Preventing Atopic Dermatitis: A Systemic Literature Review. Cureus (2024). doi: 10.7759/cureus.64833.
10. Filipe Ribeiro and Pedrosa. Probiotics, prebiotics and food allergy: a review. Eur Ann Allergy Clin Immunol (2024). doi: 10.23822/EurAnnACI.1764-1489.319.

Izjava o omejitvi odgovornosti: Zapis ni nadomestilo za zdravniški posvet, diagnozo ali zdravljenje. Vsa vsebina je samo informativne narave. Če imate zdravstvene težave, morate vedno najprej poiskati nasvet osebnega zdravnika, ki pozna vašo zdravstveno zgodovino.